Zapis nastaja na letališču
Singapur, kjer čakamo letalo, ki nas bo preko Istanbula pripeljalo nazaj v
Benetke. Letališče je ogromno. Po celotnih nadstropjih so preproge, letališče
je na oko večje kot Frankfurt. Na terminal smo prišli brez security controla.
Nobenih scenerjev, nobenega pregleda osebne prtljage. Pregled je šele po vhodu
na gate.
Drugače sem namenil blog
statistiki potovanja in napotkom/organizaciji – kot vzpodbudo in idejo vsem, ki
vas to zanima in si želite/razmišljate o samostojni poti v svet.
Mi smo letalske karte
Benetke-Istanbul-Bankok in nazaj iz Singapurja kupili preko interneta na
strani: http://www.edreams.com/. Enako kot prejšnja leta za ZDA in Kitajsko.
Prvi nakup za vrednost +2.000,00 € (4 povratne letalske karte), za katere dobiš
e-mail potrditev je za ne-internetne nakupovalce grozljiv, potem se navadiš.
Obstaja več internetnih ponudnikov letalskih vozovnic, meni se je z logiko
nakupa priljubil imenovani. V Aziji smo letos dvakrat leteli z lokalnimi ponudniki,
za katere smo vozovnice rezervirali že doma: http://www.airasia.com/
. Navedena internetna stran je v času našega dopustovanja (reklama na e-mail)
ponujala povratne letalske karte iz Singapurja do Sydneya (7 ur leta) za 150,00
€ - povratni let. Leti so bili za poletje 2014, torej je potrebno le še
poleteti iz Evrope za cca 600,00 € se lahko znajdeš v Avstraliji. Osebno bom v
zimskem času pridno spremljal navedeno internetno stran.
Zanimiv je bil let iz Singapurja
na Ko Samuo, (nakup preko Air Asia), kjer je v kompletu nakup letalske
vozovnice do nekega letališča na celini (let dobro uro), cca 2 h avtobusni
transfer v luko in prevoz z trajektom (2 h) na otok. Cena cca 70,00 € / osebo.
Na naših potovanjih smo bili že
na trajektu iz Danske v Nemčijo, Rim-Sicilija, Trst – Krf, na Thasos in seveda
Hvar, Rab, Vis, Korčula, Lastovo, Pelješac … in z gotovostjo lahko trdim »što
južnije – to tužnije«. Trajekt za na Ko Samuo ni imel rešilnih čolnov, temveč
velike gumenjake, ki so imeli namesto dna mrežo, tako da nisi (ne bi) bil na
rešilnem čolnu na suhem, temveč v vodi. V teh toplih morjih je verjetno sonce
večja nevarnost kot mlačno morje, tako da je zadeva logična.
Hotele večinoma rezerviramo
preko: http://www.booking.com/. Pri
izboru so nam pomembne ocene gostov, ne najemamo hotelov z oceno nižjo od 7,00.
Enkrat smo uporabili: http://www.hotwire.com/, ki ponuja razkošne hotele po
polovični ceni – v zadnjem trenutku. Na potovanju smo zamenjali 9 (devet)
hotelov Bangkok, Ko Samua, Georgetown, Cameroon highlands, Kuala Lumpur, Malaka
(2x), Johor Bahru, Singapure. Povprečno smo spanje plačevali 60,00 € / dan,
odvisno od lokacije in naporov srfanja, je vključeval zajtrk. Pomembna izbira
je bila, da ima free WI-FI (načeloma vedno zadovoljni) in plačilo s kartico. Najdražji
hotel (hostel) je bil v Singapurju, cca 85,00 € za 4 in skupinska kopalnica – s
skromnim zajtrkom. V Johor Bahru-ju, ki je Malezijsko predmestje Singapurja smo
imeli dan prej za manj denarja (70,00 €) razkošen 2 sobni apartma, 80 m2, z
dvema spalnicama, dvema kopalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in razkošnim
samopostrežnim zajtrkom z ogromno izbiro. Ter najbolj romantičnim pogledom
potovanja – direktno iz spalnice.
Vsi hoteli so bili čisti, varni,
z klima napravami, v polovici njih je bil tudi hladilnik. V kopalnicah je poleg
mila, šampona, bibo palčk (ne vedno) tudi zobna ščetka (ne vedno) in minimalna
zobna pasta – enako lani na Kitajskem. Na forumih se azijski popotniki pritožujejo,
če ni zobnih ščetk v kopalnici hotela. Vsi WC-ji so imeli z leve pripomoček za
umivanje, seveda tudi papir, ki ga načeloma ne smeš metati v WC (enako kot
Grčija, Turčija..). Toalete so v azijskem svetu čiste. Najbolj umazan WC smo
našli na trajektu in javni WC pred indijskim templjem.
WC-ji na trajektu so »čučkalice« ki
so dvignjeni nad nivo za cca 40 cm, torej stopiš na školjko in počepneš. Zato
mi (nam) je jasen znak ki je v določenih »normalnih« WC (takšnih kot jih uporabljamo
doma) prepovedoval da stopiš (in počepneš) na školjko.
Poleg letal (6 letov) podzemnih
železnic v večjih mestih in hoje, smo najeli tudi avto. Avto smo najeli preko http://www.billiger-mietwagen.de/,
ki je eden cenejših ponudnikov – posrednik za lokalne najemodajalce. Najemi
avtov v tujini so vedno poglavje zase. Priporočeno je, da že od doma zavaruješ
vse. Prav tako je potrebna kavcija zavarovanja (zopet kartica). Mednarodnega
vozniškega dovoljenja nisem potreboval (ga nimam). Z avtom smo najeli tudi
Garmina.
Doživetja?
Tri tedensko potovanje je izziv.
Vidiš druga mesta, države, ljudi, običaje … Spoznavaš nove kulture in opazuješ
življenje v drugi državi. Uživaš. Vidiš da je svet velik in širok, kljub temu,
da v internetni dobi živimo v globalni vasi in smo oddaljeni le klik. Potovanje
te zasvoji, toda z veseljem se vrneš domov in opaziš da je Slovenija lepa,
čista, varna in prijazna država – takšna naj ostane brez razprtije levi-desni …
tema za drugačne razgovore.
Svet je lep, in mi smo tu da
delamo po najboljših močeh ter spoštujemo drug drugega in druge kulture . Da
živimo. Za vse ostalo je Evrocard J.