Bangkok 3.dan

Današnji dan smo namenili ogledu največje zunanje tajske tržnice; Chatuchak. Zjutraj, po lokalnem času, ki nam še vedno meštra štrene, smo se z vlakom odpeljali do le-te. Klimatske naprave na vlakih (in tudi sicer v zaprtih prostorih) hladijo, še posebej glede na zunanjo temperaturo, pretirano. Zato ob vsakem izstopu iz takšnih prostorov potrebuješ nekaj trenutkov, da zbistriš misli in se ponovno privadiš na temperaturo.

Tržnica nas je po izstopu iz postaje čakala precej blizu, na poti do nje pa so nas ogovarjali taksisti pisanih taksijev, ki so navdušeno ponujali prevoz. 

pisani taksiji

Sprva smo zavili na še precej nezanimiv del, ki pa nas je vseeno presenetil. Plastične rože, vse mogoče vrste papirja za zavijanje daril, čestitke... Potem pa smo zavili v bolj zanimiv del, kjer smo preživeli tudi večji del dne, v del tržnice, kjer so prodajali oblačila. Pisane oblekice, po katerih so znane azijke, majice s super napisi in potiski, vse po izredno ugodnih cenah, seveda.



Tržnica Chatuchak

Dodatki za moške

Umetno sadje

Domače živali

Ustavili smo se tudi na kosilu in nekaterih zanimivih (bolj ali manj) okusnih prigrizkih.

Še vedno prisegamo na lokalno hrano, ki nas do zdaj še ni razočarala. Seveda je potrebno pozabiti evropske higienske standarde in se samo prepustiti okusom.

Higijenski minimum

Kokosov sladoled

Ohlajene banane oblite s čokolado in mrvicami

Cene hrane na ulici so izredno ugodne, za glavno jed po osebi smo odšteli 50 Bahtov (malce več kot 1€), najdražje je seveda pivo, katerega cena je enaka naši. Po celodnevnem sprehajanju po tržnici, ugodnih nakupih, ponovni kratki tropski nevihti in nepozabni paši za oči smo šli nazaj v hotel. Mimo mnogih tajskih obrazov (med katerimi pa je tudi veliko indijskih, črnskih in evropskih) in ki, v nasprotju z lansko izkušnjo iz Kitajske, turiste sprejemajo kot nekaj bolj vsakdanjega. Še zadnjič smo se sprehodili po ulici naši ulici Sukhumwit, kjer starejši moški turisti radi (in očitno) lovijo mlade tajke.