Še zadnjič

Še zadnjič. Po deseturnem letu iz Singapurja v Istanbul, vsi sedimo na 'kavi', očitno vredni 17€. Utrujeni na popolnoma poseben način, takšen na kakršnega te utrudi letalo.

 

Ampak čaka nas še en let proti Benetkam, potem pa se naše potovanje zaključuje.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas bolj ali manj vestno spremljali in brali, gledali naše fotografije in komentirali. Upamo, da ste v branju uživali ter da smo vas navdušili, za kakšno potovanje!

Klara, Filip, Tatjana, Mitja J

Očkov pogled IV.del

Zapis nastaja na letališču Singapur, kjer čakamo letalo, ki nas bo preko Istanbula pripeljalo nazaj v Benetke. Letališče je ogromno. Po celotnih nadstropjih so preproge, letališče je na oko večje kot Frankfurt. Na terminal smo prišli brez security controla. Nobenih scenerjev, nobenega pregleda osebne prtljage. Pregled je šele po vhodu na gate.

Drugače sem namenil blog statistiki potovanja in napotkom/organizaciji – kot vzpodbudo in idejo vsem, ki vas to zanima in si želite/razmišljate o samostojni poti v svet.

Mi smo letalske karte Benetke-Istanbul-Bankok in nazaj iz Singapurja kupili preko interneta na strani: http://www.edreams.com/. Enako kot prejšnja leta za ZDA in Kitajsko. Prvi nakup za vrednost +2.000,00 € (4 povratne letalske karte), za katere dobiš e-mail potrditev je za ne-internetne nakupovalce grozljiv, potem se navadiš. Obstaja več internetnih ponudnikov letalskih vozovnic, meni se je z logiko nakupa priljubil imenovani. V Aziji smo letos dvakrat leteli z lokalnimi ponudniki, za katere smo vozovnice rezervirali že doma: http://www.airasia.com/ . Navedena internetna stran je v času našega dopustovanja (reklama na e-mail) ponujala povratne letalske karte iz Singapurja do Sydneya (7 ur leta) za 150,00 € - povratni let. Leti so bili za poletje 2014, torej je potrebno le še poleteti iz Evrope za cca 600,00 € se lahko znajdeš v Avstraliji. Osebno bom v zimskem času pridno spremljal navedeno internetno stran.

Zanimiv je bil let iz Singapurja na Ko Samuo, (nakup preko Air Asia), kjer je v kompletu nakup letalske vozovnice do nekega letališča na celini (let dobro uro), cca 2 h avtobusni transfer v luko in prevoz z trajektom (2 h) na otok. Cena cca 70,00 € / osebo.

Na naših potovanjih smo bili že na trajektu iz Danske v Nemčijo, Rim-Sicilija, Trst – Krf, na Thasos in seveda Hvar, Rab, Vis, Korčula, Lastovo, Pelješac … in z gotovostjo lahko trdim »što južnije – to tužnije«. Trajekt za na Ko Samuo ni imel rešilnih čolnov, temveč velike gumenjake, ki so imeli namesto dna mrežo, tako da nisi (ne bi) bil na rešilnem čolnu na suhem, temveč v vodi. V teh toplih morjih je verjetno sonce večja nevarnost kot mlačno morje, tako da je zadeva logična.

Hotele večinoma rezerviramo preko: http://www.booking.com/. Pri izboru so nam pomembne ocene gostov, ne najemamo hotelov z oceno nižjo od 7,00. Enkrat smo uporabili: http://www.hotwire.com/, ki ponuja razkošne hotele po polovični ceni – v zadnjem trenutku. Na potovanju smo zamenjali 9 (devet) hotelov Bangkok, Ko Samua, Georgetown, Cameroon highlands, Kuala Lumpur, Malaka (2x), Johor Bahru, Singapure. Povprečno smo spanje plačevali 60,00 € / dan, odvisno od lokacije in naporov srfanja, je vključeval zajtrk. Pomembna izbira je bila, da ima free WI-FI (načeloma vedno zadovoljni) in plačilo s kartico. Najdražji hotel (hostel) je bil v Singapurju, cca 85,00 € za 4 in skupinska kopalnica – s skromnim zajtrkom. V Johor Bahru-ju, ki je Malezijsko predmestje Singapurja smo imeli dan prej za manj denarja (70,00 €) razkošen 2 sobni apartma, 80 m2, z dvema spalnicama, dvema kopalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in razkošnim samopostrežnim zajtrkom z ogromno izbiro. Ter najbolj romantičnim pogledom potovanja – direktno iz spalnice.

Vsi hoteli so bili čisti, varni, z klima napravami, v polovici njih je bil tudi hladilnik. V kopalnicah je poleg mila, šampona, bibo palčk (ne vedno) tudi zobna ščetka (ne vedno) in minimalna zobna pasta – enako lani na Kitajskem. Na forumih se azijski popotniki pritožujejo, če ni zobnih ščetk v kopalnici hotela. Vsi WC-ji so imeli z leve pripomoček za umivanje, seveda tudi papir, ki ga načeloma ne smeš metati v WC (enako kot Grčija, Turčija..). Toalete so v azijskem svetu čiste. Najbolj umazan WC smo našli na trajektu in javni WC pred indijskim templjem.

 

WC-ji na trajektu so »čučkalice« ki so dvignjeni nad nivo za cca 40 cm, torej stopiš na školjko in počepneš. Zato mi (nam) je jasen znak ki je v določenih »normalnih« WC (takšnih kot jih uporabljamo doma) prepovedoval da stopiš (in počepneš) na školjko.

Poleg letal (6 letov) podzemnih železnic v večjih mestih in hoje, smo najeli tudi avto. Avto smo najeli preko http://www.billiger-mietwagen.de/, ki je eden cenejših ponudnikov – posrednik za lokalne najemodajalce. Najemi avtov v tujini so vedno poglavje zase. Priporočeno je, da že od doma zavaruješ vse. Prav tako je potrebna kavcija zavarovanja (zopet kartica). Mednarodnega vozniškega dovoljenja nisem potreboval (ga nimam). Z avtom smo najeli tudi Garmina.

Doživetja?

Tri tedensko potovanje je izziv. Vidiš druga mesta, države, ljudi, običaje … Spoznavaš nove kulture in opazuješ življenje v drugi državi. Uživaš. Vidiš da je svet velik in širok, kljub temu, da v internetni dobi živimo v globalni vasi in smo oddaljeni le klik. Potovanje te zasvoji, toda z veseljem se vrneš domov in opaziš da je Slovenija lepa, čista, varna in prijazna država – takšna naj ostane brez razprtije levi-desni … tema za drugačne razgovore.

Svet je lep, in mi smo tu da delamo po najboljših močeh ter spoštujemo drug drugega in druge kulture . Da živimo. Za vse ostalo je Evrocard J.

 

Singapur 21.dan

Zbudili smo se v zavedanju, da je to še naš dan potovanja. Neobremenjeni smo se pošteno naspali in se kakor da počasi odpeljali do 'Scient Centre'. Muzeja, ki obsega mnogo oddelkov, ki predstavljajo razne spektre znanosti. 'The Earth' oddelek, kjer smo lahko doživeli več stopenj potresa v stimulacijski sobi in bili hkrati prestrašeni nad uničujočo močjo potresov. V istem oddelku smo videli tudi stimulacijo cunamija, ki je bil podprt še s posnetki cunamija na Japonskem in v Maleziji. Ko smo posnetke gledali iz domačih, slovenskih računalnikov, se je vse zdelo tako oddaljeno, zdaj v muzeju pa blizu in mogoče. Konec koncev se je cunami zgodil v 'sosednji' državi, po kateri smo se igrali turiste še nekaj dni nazaj… Sledili so še matematični oddelek, optične prevare, DNA oddelek… Filip in oči sta uživala na vodnem oddelku, kjer sta s curki vode zaigrala kuža pazi. Prav tako zanimiv je bil zvočni oddelek, kjer smo preverjali obseg našega sluha in posneli svojo lastno podlago za film.

 

Utrujeni smo odpešačili do postaje podzemske železnice ter se na poti še okrepčili s kosilom. Še zadnjič riž, palčke, dumlings, spring rolls, ananas… Hrana je okusna, kljub temu pa se že precej veselimo evropske. Vrnili smo se v 'Littel India', predel, kjer se nahaja naš hotel.

Zadnji denar smo zapravljali v 'Mustafa centru', šoping centru, kjer je mogoče kupiti skoraj vse. Od milijon vrst sladkarij do ogromne zbirke CD-jev. V hotelu so nam prijazno poklicali taksi, s katerim smo se odpeljali do letališča. Za to smo odšteli 30 Singapurskih Dolarjev, kar je 18€, nad vožnjo pa smo bili izredno navdušeni. V avtu smo imeli možnost brati o znamenitost Singapurja, saj nas je tam čakala knjiga znamenitosti. Če smo o čem prepričani, potem smo v nadarjenost singapurcev v prodajanje svoje državice. Čeprav majhna, je svetovno znana, prijazna in te gotovo navduši. Res vredna ogleda. Na letališču smo bili presenečeni nad dejstvom, da nas niso pregledali na tipičen ponižujoč način, kjer je potrebno pokazati, da vse stekleničke v nahrbtnikih merijo točno 100ml in da zraven zobne ščetke ne skrivam orožja, s katerim lahko povzročim teroristični napad. Na srečo s tem preprečijo marsikatero nevšečnost, kljub temu pa je prijeten občutek in mi le še bolj priljubi Singapur.

Očkov pogled 3.del

Očkovi pogledi III. tehnika

Ker me tehnika, ki je moj poklic zanima, vedno opazim drugačne tehnične rešitve kot so v navadi pri nas. V Klarini objavi 19. dan je fotografija sušenja perila, ki ga enako kot na Kitajskem na blokih sušijo na (predvidevam) bambusovih palicah.

Prijetno presenečenje je bila zelo dobra kava »coffiee to go« na avtocesti. Takih napitkov ne moreš odložiti, prav tako je pitje v avtu lažje ko voziš avtomatika. Opazil sem, da imajo domačini/delavci v raznoraznih delavnicah nekje ob delovnem mestu vedno kljukico/žebelj na katerega obesijo pijačo.

V določenih delih Azije je kolesarjenje prijazno. Kolesa so večinoma robustna, brez prestav, ali vsaj brez zunanjih prestav. Pravzaprav jih za vsakodnevno vožnjo po opravkih ne potrebuješ, vedno se voziš naravnost. Zanimiva tehnična rešitev so zavore na določenih kolesih. Z vzvodi je prva in zadnja zavora povezana tako, da vedno zaviraš na oba kolesa hkrati. (Imaš samo eno ročko za obe roki.) In zavore ne stiskajo kolesnega obroča aksialno – v smeri osi kolesa (tako kot pri nas). Zavorne čeljusti svojo silo usmerijo na notranji strani kolesnega obroča v radialni smeri iz centra kolesa – na mestu kjer imamo pritrjene napere (po domače šprikle). Predvidevam, da imajo zaradi tresljajev, ki pri tem nastanejo povratne vzmeti na krmilo.

Prvič sem opazil pretočne električne bojlerje za segrevanje sanitarne tople vode. Zadeva izgleda praktično, toda priključne moči so 3,00 – 4,00 kW. Prav tako so povsod klime in ko »energetik« sešteje priključne moči in razmišlja o načinu ogrevanja/hlajenja/prezračevanja pride(m) do sklepa da so energetsko zelo potrošna družba. Nikjer nisem videl kolektorje sončne energije za pripravo tople vode (lani na Kitajskem jih je bilo veliko), smo pa opazili sončno elektrarno.

Cigarete so drage (tako kot alkohol) in cigarete imajo na škatlicah slike rakastih pljuč, razpadlega zobovja, cist ….. slikice, ki naj bi odvajale od kajenja.

V starem turističnem mestnem jedru Malake oblasti želijo narediti nekadilsko cono. Prav tako je kajenje prepovedano na pločnikih, z cigareto moraš stati na cesti. Ne vemo pa, ali je kaznivo stati na cesti …. Zagrožena kazen za neupoštevanje prepovedi kajenja je 500,00 € ali do dve leti zapora.

Na zgornji fotografiji je viden znak pravokotne oblike (kot pri nas za prednostno cesto) rdeče barve z temno rdečimi pikami. Ta znak je postavljen v križiščih kjer se razdelijo ceste, pomena mi Klara (ki je zadnja pred tedni naredila teorijo, ni znala razložiti).

Na drogovih smo zopet opazili totalno zmešnjavo kablov. Na določenih drogovih so še celi koluti kablov. Prav tako so kabli »vraščeni« v vejevje dreves.

Zapis nastaja v Singapurju, ki je naša zadnja postaja pred odhodom domov. To je urejeno mesto, z dobrim javnim prevozom (podzemno železnico). Javni prevoz v Singapurju se imenuje SMRT, in ko na podzemni zaprejo vrata se prikaže prijazen pozdrav:

Singapur 20.dan

Zbudilo nas je sonce skozi okno sobe, ki je svetilo skoraj kot doma. Hotelski zajtrk, ki sicer ni imel pretirane izbire, nas je nasitil ravno prav, da smo bili pripravljeni za sprehod po Singapurju. Sprva smo se s podzemno odpeljali proti 'centru' mesta. Ta nas je od vseh do sedaj najbolj navdušil. Zgolj pomotoma smo se pripeljali naravnost v ' Teather City hall'. Čiste, velike in moderne dvorane sijejo v svoji lepoti in res prevzamejo že v prvem trenutku, ko prispeš vanje.

Še bolj pa nas je gotovo prevzel razgled, ki smo ga videli po tem, razgled na nove zgradbe, hotele, poslovne stavbe, zgolj znamenitosti… Sprva je seveda potrebno poudarit precej nov, drag, monumentalen in lep hotel – 'Marina Bay Sands'. Tri ločene visoke stolpnice, ki jih na vrhu povezuje dolga, zavita ladja. Znan je tudi bazen na vrhu ladje, ki je zgrajen tako, da 'pada' v Singapur. Na žalost pa je obisk dovoljen le hotelskim gostom.

 

Zraven zgradbe je še več znamenitosti, vseh modernih, povezanih v pravo pravljično lepoto – center Singapurja. Merlion, kip mitološkega bitja, privleče ogromno pozornost turistov.

Most, ki od daleč zgleda kot igrivo zaviti žarki svetlobe, imaginarni 'Gardens by the Bay', 'Singapore Flyer' – kolo, ki te dvigne visoko v nebo, od koder gledaš na celotno mesto… Same znamenitosti, vredne ogleda.

Odločili smo se za 'Singapore Flyer' in si iz ene izmed kapsul pogledali razgled na celotno mesto. Popolnoma nas je prevzel. V daljavi množica čezoceank na morju, pod nami nenavadne in drzne znamenitosti.

Ampak vročina, po kateri smo se sprehajali nas je precej utrudila, zato smo se zatekli v bližnjo veleblagovnico. Sprva smo kosili 'kitajsko' hrano, potem pa se ločili in šli vsak v svoj šoping. Moški del se je odpravil v veliko trgovino z elektroniko, medtem ko sva midve sprva šopingirale med oblačili, potem med elektroniko in na koncu še enkrat šle na ogled po centru. Omembe vredno je, da je v Singapurju elektronika izredno poceni in priljubljena. Skoraj vsi uporabljajo Iphone, najnovejše tablične računalnike… Z mami sva se zvečer, ko se je začelo mračiti, še enkrat sprehodile po nepredstavljivo modernem centru mesta, ki je  sicer mestna državica.

Obsega približno 700 kvadratnih kilometrov in velja za eno najbogatejših držav. Potrebno je dodati, da je zelo čisto mesto, ljudje so nasmejani, prijazni in vljudni. Kot turista te težko pusti ravnodušnega.

Singapur 19.dan

Prvič v Singapurju! Zbudili smo se sicer nedaleč stran, vendar vseeno v drugi državi – Maleziji, v Johor Bahru, mestu, ki meji na Singapur. V hotelu s čudovitim razgledom, lepim bazenom, krasno sobo in velikim izborom hrane za zajtrk. Spakirali smo vso svojo prtljago, ki zdaj obsega dva velika nahrbtnika, štiri male in kovček in se še zadnjič usedli v našega Protona. Navigacija nas je sprva zgubljala po mestu in celo peljala 'obrnit' v Singapur, ki pa ima za prehod v državo precej strog nadzor. Konec koncev smo le našli 'rent a car office', vrnili avto in s težkimi torbami ostali na cesti.

 Ampak ne za dolgo. Vkrcali smo se na avtobus, ki nas je, s še množico ljudi, ki v Singapur dnevno odhajajo na delo ali po nakupih, odpeljal čez mejo. Izpolnili smo obrazce, v katerih so spraševali po narodnosti, izdaji potnih listov, pa tudi o tem, ali smo bili v zadnjih 6 dneh v severni Ameriki ali Afriki. Sicer se nadzor, glede na vse tiste, ki smo jih že doživeli, le ni zdel tako krut. Vseeno pa je znano, da je za prenos droge preko te meje zagrožena smrtna kazen. Prečkali smo jo brez težav. Brez težav smo tudi našli podzemno železnico, s katero smo se vozili debelo uro. Hladna klima na podzemni železnici nam še vedno ne odgovarja, vseeno pa smo se je navadili in smo že pred vstopom pripravljeni nanjo. Precej hitro smo tudi našli hotel in se za začetek malce spočili. Kasneje smo se odpravili na sprehod po Singapurju, ki je izredno čist. Sicer so precej jasni pri svojih predpisih, kar verjetno pripomore k čistosti – za primer; predpisano imajo izjemno visoko kazen za izpljuvek žvečilnega gumija, ki pa ga v trgovini tako ali tako ni mogoče kupiti. Sprehodili smo se skozi 'Little India', mimo najstarejšega hindujskega templja v Singapurju, po stojnicah 'Food Festivala 2013' in skozi arabsko četrt… 

 

 

Sušenje perila

 

 

Mesto je precej podobno evropskim – mali lokali, primerni za kratek odmor ob pijači, stojnice, restavracije… Tudi cene so dražje kot v Maleziji, vseeno pa ne enake evropskim. Mesto se zdi precej multikulturno in primerno za uživanje v turističnih in kulturnih znamenitostih.

Johor Bahru 18.dan

Ker v jutranjem hotelu nismo imeli zajtrka, smo si le skuhali kavo in čaj ter se odpeljali iz Melake, sicer mesta vrednega ogleda. Vozili smo se med 'gozdovi palm', v neuspelem iskanju nasada 'rubber' dreves, torej tistih iz katerih pridobivajo gumo. Našli smo le mala drevesa na katerih so rastle kisle, simpatične limete.

Nasade 'rubber' dreves so že opustili, ti pa so postali bolj popularni v Indoneziji.  V bližnjem mestu smo se ustavili na pravem malezijskem zajtrku. Poštene porcije riža, 'noodles', mesa, zelenjave, 'dumplings-ov' in čaja za 7€, po tem ko smo komajda razložili kaj želimo. Ampak Malezijci so izredno ustrežljivi in konec koncev smo dobili točno tisto kar smo želeli. Naslednjič smo se ustavili v outletu, ki je spominjal na kakšnega ameriškega.

Trgovine priznanih znamk, med drugim tudi takšne, ki jih pri nas ni. Celoten objekt je na prostem, le posamezne trgovine so v zaprtih prostorih in če ne bi bile trgovine le tako umazano dragih priznanih znamk, bi bilo šopingiranje zabavno. Največ v družini je nakupil oči, najmanj, oziroma sploh nič pa jaz - da podremo kakšen stereotip.

Nadaljevali smo pot do našega hotela, v Johor Bahru, mestu, ki se nahaja tik pred mejo s Singapurjem. Po kosilu v najbližji veleblagovnici smo se namestili v krasen hotel. Namesto sobe imamo 85 kvadratnih metrov veliko 'stanovanje' v 10 nadstropju, s super razgledom. Dve kopalnici, dnevna soba in kuhinja, čeprav je sploh ne potrebujemo. In dva velika balkona. Nadstropje niže pa lahko obiščemo tudi bazen. Primerno za pošten počitek.

Melaka 17.dan

Dan smo, potem ko nas je včeraj Melaka izjemno navdušila, še enkrat preživeli tu. Najprej v hotelu, katerega sobe so imele značilen (ki)tajski vonj, ki spominja na morsko hrano. Vseeno se z malce volje v sobi, ki je ni mogoče prezračit, zdrži. Spakirali smo celotno garderobo in jo naslednjih nekaj ur pustili v avtu. Izpisali smo se iz hotela ter se napotili do turistične agencije, kjer turistom vsak dan omogočajo brezplačni vodeni ogled. Simpatična Malezijka je v razumljivi angleščini izredno natančno opisala Malako, le ogled je bil, za naš okus, malce preveč podroben.

Sprehodili smo se mimo stavb, ki so jih v različnih obdobjih zgradili pripadniki različnih kultur. Mimo tipičnih nizozemskih hiš, po kitajski četrti, mimo katoliške cerkve, kitajskega in indijskega templja…

 

Mesto je bilo v preteklosti pomembno trgovsko središče in vse kulture, ki so ga oplazile, so zdaj bolj ali manj očitno postale njegov del. Najlepši je bil razgled iz griča, od koder se je videlo vse do morja, čeprav v mestu težko uganeš da je le-to obmorsko.

Ogled smo, po dobrih dveh urah hoje po soncu in vročini, končali precej utrujeni. Ob pivu in sveže iztisnjenih sokovih smo si odpočili in opazovali ulico, ki je podnevi neprimerljivo manj obljudena kot zvečer. Sledil je šoping v najbližjem outletu, kjer smo tudi kosili. Navdušeni nad nakupi, ki smo jih opravili, smo se vselili v nov hotel.

Ta je od prejšnjega oddaljen 100m, vendar v prejšnjem nismo več dobili proste sobe, sicer pa nam je ta soba skorajda bolj všeč. Zvečer smo se še enkrat sprehodili po nočnih ulicah, polnih stojnic s spominki in hrano. Z mami sva si pustili narisat krasne vzorce s kano, kupili pa smo tudi nekaj avtohtone in okusne hrane.