Očkov pogled 1

Očkov pogled 1 J

Klaro bom nekajkrat naprosil za objavo mojim mnenj. O vsem kar se dogaja na poti, in se mi zdi pomembno ter ne omeni. Torej očkov pogled.

Črke in pisava. Tajska pisava je neverjetno zavita, in poizkus pomnjenja enostavnih napisov je težko. Izhod, vhod, WC ….. povsod so napisi poleg v angleščini, kar ti pri usmerjanju olajša delo. Preberem(o) lahko Stop in Coca Cola.

   Promet se kot je znano odvija po levi. V Londonu imaš povsod po tleh oznake poglej desno, poglej desno…. Tukaj tega ni. In avto pripelje z »napačne« strani, zato je treba biti izredno pazljiv. Vožnja v njihovem urejenem kaosu je poglavje zase. Najtežje je razvrščanje v križišču, pri zavijanju desno, ko je potrebno v stransko ulico na desni zapeljati na njeno levo stran. Teorija je krasna, praksa v Aziji kjer je malo talnih oznak pa težja. Promet se odvija počasi, (tako kot maja v Maroku J), nekako gre ….. po nekaj km izkušenj je lažje J. So pa v avtu smerniki na desni, ves čas na levi vklapljam brisalce. Pedala so enako kot pri nas, prav tako menjalnik katerega upravlja leva roka, ki doma vedno počiva na naslonjalu okna. Ko se mudi z menjavo, desna roka po vratih avtomobila išče menjalnik. Prestave so enako kot pri nas, torej prva stran od voznika spredaj levo.

Na Ko Samui smo najeli majhnega Suzukija, z reduktorjem za 4WH in 4WL, seveda normalno 2 kolesni pogon zadaj. Brez 4 WLow ne bi preplezali vseh džungelskih poti, in priznam; Užival sem J…. Suzukija rešuje kratka medosna razdalja in bil je popoln užitek vožnje. Opozorilo najemnika: ročne zavore ne delujejo, prva prestava ni sinhronizirana. Avto prav tako nima airbago-v in za nas, ki smo izpit naredili na fičku je to back to the future.

 Zanimivosti z ceste:

Traktor s priročno »klimo«

Potujoči bankomat na tržnici:

Temu ne moremo reči »bokobran«, toda v natrpanih ulicah Bangkoka je namen dosežen …. Ideja za slovenske ljubitelje jeklenih konjičkov J:

Bangkok ima izredno dober javni prevoz, podzemno železnico in sky train. Le ta vozi po progi nad mestom, njegova edina slabost je mrzla klima 20 C ki močno piha izpod stropov in »ubija« med vstopi in izstopi, ter ves čas vmes. Povsod so znaki o prepovedi pitja in hranjenja na javnem prevozu. Vse naše poti se začenjajo z vodo, ki jo imam(o) vedno pri sebi. Na vlaku bi z veseljem naredili požirek, toda nekako si ne drznemo. Drug javni prevoz so bili avtobusi (nismo poizkusili), meni je bila všeč konstrukcija iz 60-ih let. S klimo sigurno nimaš problemov.

….. oseba ki jo vidite spredaj kako si podpira glavo, ni voznik ….

Mogoče bom kdaj vozil tudi tuk-tuk:

Naslednjič o hrani J ……….

LP