Sprva smo si za dobro jutro, po odspanih poštenih desetih urah, privoščili domači zajtrk. Najeli smo tud avto, izbrali pravega, avtohtonega. Z odprtim prtljažnikom, čigar namen je predvsem prevoz ljudi. Za najem avtomobila za 24 ur smo plačali 800 Bahtov (20 €). Z malim sva bila kaj hitro za stvar.
Predvsem gredo vse pohvale fotru, ki nas je brez težav cel dan vozil po otoku. Kljub temu da avto nima navigacije, ceste na trenutke postanejo skoraj neprevozne in predvsem kljub temu da vozijo po levi. Sprva smo prevozili nekaj glavnih ulic, da smo se navadili na vožnjo, kaj kmalu pa zavili na stranske. Ustavili smo se na 'farmi' slonov, kjer jih lahko med drugim tudi jahaš.
Čisto preveč so se nam zasmilili, zato smo z njimi le posneli nekaj simpatičnih fotografij ter se odpeljali bolj v središče malega otoka.
Na pot smo se prebijali skozi ozke poti, makadamske in polne večjih in malih preprek. Zraven smo imeli pogled na zeleno okolico, polno palm, bananovcev in drugih eksotičnih rastlin.
Vzeli smo si postanek še pri razgledni točki, od koder smo pod sabo videli velik 'gozd' palm, ozek rjav del plaže, svetlo morje ter nebo z nekaj malimi oblački. Naslednjič smo se ustavili pri enem izmed čudovitih slapov. Verjetno smo Slovenci glede ocenjevanja lepote slapov precej kritični, vseeno pa nas je fascinirala pot, katero smo prehodili preden smo prispeli do njih. Džungla z visokimi drevesi, ogromnimi mravljami, kameleoni, pisanimi pticami, visoko vlažnostjo...
Pot nazaj nam je vzela malo manj časa, s Filipom pa sva jo občutila najmočneje. Po prtljažniku naju je, na nekaterih delih poti, premetavalo precej brutalno. Na poti smo se ustavili ob najlepši dolgi plaži, ter se na hitro osvežili v vroči vodi. Kakorkoli se je plaža zdela popolna, je na njej ležalo le nekaj turistov in to nam je vlivalo dvom.
S plažo je bilo seveda vse v redu, kljub temu pa smo potrebovali kosilo. Po celodnevnem tavanju po otoku smo si privoščili avtohtono tajsko hrano. Za 12 € smo si kupili ogromne količine rezancev, spring rolls-ov, morskih ražnjičev, piščanca, sladkarij... Pomembno je poudariti, da je bilo od tega potrebno 3 € plačati za 1 l piva.
Naš zadnji postanek smo napravili na plantaži kokosov. Ti so na velikih kupih ležali pod visokimi palmami. Prav tako nam je gospod, ki na plantaži dela, pokazal kako kokos obirajo. To, zaradi varnosti, počejo dresirane opice. Splezajo na visoko palmo in zgrizejo del kokosa, ki se drži na drevo. Ta z odmevajočim pristankom, ki bi lahko bil precej nevaren, pade na tla. Na koncu kokose olupijo ter uporabijo njihovo tekočino ter notranjo lupino. Tudi mi smo dobili tri, ki smo jih kasneje s težavo zaprli v hladilnik. Konec koncev smo se srečno pripeljali do naše hišice, veseli, da smo blizu počitku.
Predvsem gredo vse pohvale fotru, ki nas je brez težav cel dan vozil po otoku. Kljub temu da avto nima navigacije, ceste na trenutke postanejo skoraj neprevozne in predvsem kljub temu da vozijo po levi. Sprva smo prevozili nekaj glavnih ulic, da smo se navadili na vožnjo, kaj kmalu pa zavili na stranske. Ustavili smo se na 'farmi' slonov, kjer jih lahko med drugim tudi jahaš.
Čisto preveč so se nam zasmilili, zato smo z njimi le posneli nekaj simpatičnih fotografij ter se odpeljali bolj v središče malega otoka.
Na pot smo se prebijali skozi ozke poti, makadamske in polne večjih in malih preprek. Zraven smo imeli pogled na zeleno okolico, polno palm, bananovcev in drugih eksotičnih rastlin.
Pot nazaj nam je vzela malo manj časa, s Filipom pa sva jo občutila najmočneje. Po prtljažniku naju je, na nekaterih delih poti, premetavalo precej brutalno. Na poti smo se ustavili ob najlepši dolgi plaži, ter se na hitro osvežili v vroči vodi. Kakorkoli se je plaža zdela popolna, je na njej ležalo le nekaj turistov in to nam je vlivalo dvom.
S plažo je bilo seveda vse v redu, kljub temu pa smo potrebovali kosilo. Po celodnevnem tavanju po otoku smo si privoščili avtohtono tajsko hrano. Za 12 € smo si kupili ogromne količine rezancev, spring rolls-ov, morskih ražnjičev, piščanca, sladkarij... Pomembno je poudariti, da je bilo od tega potrebno 3 € plačati za 1 l piva.
Naš zadnji postanek smo napravili na plantaži kokosov. Ti so na velikih kupih ležali pod visokimi palmami. Prav tako nam je gospod, ki na plantaži dela, pokazal kako kokos obirajo. To, zaradi varnosti, počejo dresirane opice. Splezajo na visoko palmo in zgrizejo del kokosa, ki se drži na drevo. Ta z odmevajočim pristankom, ki bi lahko bil precej nevaren, pade na tla. Na koncu kokose olupijo ter uporabijo njihovo tekočino ter notranjo lupino. Tudi mi smo dobili tri, ki smo jih kasneje s težavo zaprli v hladilnik. Konec koncev smo se srečno pripeljali do naše hišice, veseli, da smo blizu počitku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar