Danes smo si vzeli čas za ogled Bangkoka. Tajske prestolnice, ki šteje 12 milijonov prebivalcev. Tajska valuta je "Thai Baht" (izgovorijo "Bat), kjer približno 40 Bahtov šteje 1€. V Bangkoku so povprečne (letne) temperature od 22 do 30 stopinj Celzija, kar seveda pomeni, da zime, kot jo poznamo mi, tukaj ni.
Sprva smo se ustavili na majhni tržnici, katera je sekala našo pot do železnice. Sprehodili smo se med stojnicami s hrano. Ribe, zelenjava, sadje, nekaj sladkarij pripravljenih na nam precej neobičajne načine. Predvsem so nas pritegnile barve in oblike, ki so za evropske razmere - neobičajne. Okus preizkušenih jedi nas je v veliki meri navdušil. Kokosovo mleko, ocvrte sladke banane, sadje rambutan, sladke krompirjeve kroglice, topla koruza z maslom, sladek riž...
Z železnico smo se pripeljali do kalne reke Chao Phraya, kjer smo zamenjali prevozno sredstvo. Pot smo nadaljevali po reki, z ladjo. Tudi sicer je imela reka v preteklosti zelo pomembno vlogo, saj so na njej veliko trgovali.
Mi smo pot nadaljevali do China Towna, kjer nas je dobil prvi tropski naliv. Veseli smo se skrili v z vso mogočo robo založene trgovine in prevedrili naliv. Celotna četrt je založena z morsko hrano, tajsko-kitajsko kulturo, zdravilnimi rastlinami, začimbami... Na srečo smo vedrili ravno v trgovinah z modnimi dodatki.
Dež je hitro prenehal, pot pa nas je vodila z ladjo po reki, naprej do Templja Zarje (Wat Arun). Budistični tempelj nas je presenetil s svojo nepričakovano majhnostjo, kljub temu pa je seval veličino. Pisano okrašen, s porcelanom, keramiko ter budističnimi kipi stoji tik ob umazani reki. Zgradila sta ga kralj Rama I. in kralj Rama II. v 19. stol. in velja za enega najlepših v Bangkoku. Povzpeli smo se čisto na njegov vrh, po težko premostljivih stopnicah, od koder pa se nam je odprl razgled po mestu.
Malce utujeni, a neutrudljivi, smo si privoščili kosilo. Tokrat prvič avtohtono Tajsko. Kjer je miza pogrnjena s plastičnim prtom, mali plastični stoli bolj kot kamorkoli drugam spadajo v skladišče, namesto prtičkov te na mizi čaka toaletni papir, pomivalni stroj pa so pravzaprav velike plastične posode, kjer ženske ročno pomivajo posodo. Ampak kosilo je, še posebej zaradi vseh teh dejavnikov, okusnejše.
Na poti proti hotelu smo se odločili ustaviti še v nakupovalnem središču, ki pa nas niti ni preveč navdušilo. Končali smo precej utrujeni v naši ogromni hotelski sobi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar