Kuala Lumpur, Melaka 16.dan

Zbudili smo se v hrupen Kuala Lumpur, saj nas je skozi okna motil zvok avtomobilskih hup. Promet v mestu ne le da je gost, je tudi precej kaotično urejen in velikokrat se zgodi, da vozniki kakšne rdeče luči enostavno ne upoštevajo. Do pešcev pa so sploh izredno neprijazni.

 

Sprva smo se še enkrat sprehodili po China Townu, kjer smo tudi nakupili zajtrk. Kasneje smo v avto pospravili vso prtljago, ki je od Kuala Lumpurja naprej za kovček obsežnejša in se namenili proti stezi formule 1. Steza je sicer od mesta oddaljena kakšnih 50 km in le s težavo smo jo našli, saj je ne reklamirajo. Proga, ki je Maleziji prinesla veliko možnost napredka v avtomobilski tehnologiji in prepoznavnost, pa nam ni bila dostopna za ogled. Le dvakrat dnevno izvajajo vodene oglede, mi pa nismo prišli pravočasno. Vseeno smo veselo poslikali mesta, ki so nam bila dostopna in se navdušili nad infrastukturo.

Z avtom smo se peljali do Melake. Mesta, ki ima pomembno zgodovinsko vrednost, saj si ga je, kot kolonijo, podajalo več držav – Portugalska, Anglija, Nizozemska. Sprva smo si odpočili v urejenih hotelskih sobah, kasneje pa le odšli na ogled po mestu. To nam je izredno všeč, še posebno zvečer, ko se razvije živahno ulično življenje. Male stojnice na katerih prodajajo poceni robo in hrano so prava paša za oči. Priljubljen (in smrdljiv) durian, prepeličja jajčka, noodles iz domače ulične tajske kuhinje, tropsko sadje, veliko red bean-a… Na ulici se mešajo Evropejcem povsem nove vonjave. Najbolj pa so nas nasmejale karaoke, katerih so se (predvsem stari ljudje) navdušeno in brez sramu udeležili. Besedila so na bila popolnoma nerazumljiva, všeč pa nam je bila sproščenost, ki je spremljal dogodek.