Začeli smo z angleškim zajtrkom, kar je še eden izmed pokazateljev pretekle kolonizacije Malezije. Sprehodili smo se do najbližje avtobusne postaje in ugotovili, da se mesto res zbuja pozno. Okoli desetih zjutraj so bile ulice prazne, marsikatere trgovine in lokali pa zaprti. Naš cilj je bil 'Butterfly Farm', ki je oddaljen kakšno uro vožnje z avtobusom od mesta George Towna. Vozili smo se po ulicah, polnih napisov v pisavi, ki nam ne pove ničesar. Z avtobusom po 'napačni strani' ceste in pod ledeno hladno klimo. Ampak cilj je bil vreden.
Prijeten vodič nas je popeljal skozi zbirke metuljev, pajkov, škorpijonov, stonog in milijonnog, ki jih hranijo. Prostor v katerem se srečaš z metulji je čaroben. Ti prosto letajo po prostoru in z njimi lahko posnameš tudi fotografijo, le če si dovolj nežen.
Prav tako z drugimi živalmi, le tarantele in škorpijoni so shranjeni v malce bolj varnih kletkah.
Po končanem ogledu smo s težavo ujeli avtobus, končno pa se le ustavili še na evropsko/kitajskem kosilu. Za spremembo smo našli tudi okusne dumplingse, v katere smo se zaljubili na Kitajskem, tu pa niso tako priljubljeni. Okusen, topel, sladek kruh, ki v sredini skriva razna polnila, nas je danes navdušil s sladko koruzno sredico.
Sledil je počitek v naši prijetni hotelski sobi.
Vseeno pa smo izkoristili še kanček dneva in se odpravili še na večerni sprehod. Šli smo mimo mošeje, ki nam je bila iskreno všeč zaradi svoje preprostosti. Slučajno smo zavili v indijski del George Towna, kjer nas je pozdravila glasna indijska glasba pa trgovine z zlatim nakitom, povsod pa so se sprehajali ljudje indijske rase. Za večerjo smo se ustavili na nočni tržnici, kot imenujejo njihove tržnice s hrano, ki so odprte le zvečer.
Zasledila sem, da naj bi bilo to najživahnejše mesto v Maleziji. Drži?
OdgovoriIzbrišiČakam na Daddy's view 2.
Uživajte še naprej.
Zaenkrat še težko primerjamo, bomo pa pozorni. Sicer pa danes potujemo v hribe, v naravo. Očka že komaj čaka, da lahko opiše prehranjevanje. Lep pozdrav domov.
OdgovoriIzbriši