sobota, 20. julij 2013

Melaka 17.dan

Dan smo, potem ko nas je včeraj Melaka izjemno navdušila, še enkrat preživeli tu. Najprej v hotelu, katerega sobe so imele značilen (ki)tajski vonj, ki spominja na morsko hrano. Vseeno se z malce volje v sobi, ki je ni mogoče prezračit, zdrži. Spakirali smo celotno garderobo in jo naslednjih nekaj ur pustili v avtu. Izpisali smo se iz hotela ter se napotili do turistične agencije, kjer turistom vsak dan omogočajo brezplačni vodeni ogled. Simpatična Malezijka je v razumljivi angleščini izredno natančno opisala Malako, le ogled je bil, za naš okus, malce preveč podroben.
Sprehodili smo se mimo stavb, ki so jih v različnih obdobjih zgradili pripadniki različnih kultur. Mimo tipičnih nizozemskih hiš, po kitajski četrti, mimo katoliške cerkve, kitajskega in indijskega templja…
 


Mesto je bilo v preteklosti pomembno trgovsko središče in vse kulture, ki so ga oplazile, so zdaj bolj ali manj očitno postale njegov del. Najlepši je bil razgled iz griča, od koder se je videlo vse do morja, čeprav v mestu težko uganeš da je le-to obmorsko.

Ogled smo, po dobrih dveh urah hoje po soncu in vročini, končali precej utrujeni. Ob pivu in sveže iztisnjenih sokovih smo si odpočili in opazovali ulico, ki je podnevi neprimerljivo manj obljudena kot zvečer. Sledil je šoping v najbližjem outletu, kjer smo tudi kosili. Navdušeni nad nakupi, ki smo jih opravili, smo se vselili v nov hotel.

Ta je od prejšnjega oddaljen 100m, vendar v prejšnjem nismo več dobili proste sobe, sicer pa nam je ta soba skorajda bolj všeč. Zvečer smo se še enkrat sprehodili po nočnih ulicah, polnih stojnic s spominki in hrano. Z mami sva si pustili narisat krasne vzorce s kano, kupili pa smo tudi nekaj avtohtone in okusne hrane.

Ni komentarjev:

Objavite komentar