Očkov pogled IV.del

Zapis nastaja na letališču Singapur, kjer čakamo letalo, ki nas bo preko Istanbula pripeljalo nazaj v Benetke. Letališče je ogromno. Po celotnih nadstropjih so preproge, letališče je na oko večje kot Frankfurt. Na terminal smo prišli brez security controla. Nobenih scenerjev, nobenega pregleda osebne prtljage. Pregled je šele po vhodu na gate.

Drugače sem namenil blog statistiki potovanja in napotkom/organizaciji – kot vzpodbudo in idejo vsem, ki vas to zanima in si želite/razmišljate o samostojni poti v svet.

Mi smo letalske karte Benetke-Istanbul-Bankok in nazaj iz Singapurja kupili preko interneta na strani: http://www.edreams.com/. Enako kot prejšnja leta za ZDA in Kitajsko. Prvi nakup za vrednost +2.000,00 € (4 povratne letalske karte), za katere dobiš e-mail potrditev je za ne-internetne nakupovalce grozljiv, potem se navadiš. Obstaja več internetnih ponudnikov letalskih vozovnic, meni se je z logiko nakupa priljubil imenovani. V Aziji smo letos dvakrat leteli z lokalnimi ponudniki, za katere smo vozovnice rezervirali že doma: http://www.airasia.com/ . Navedena internetna stran je v času našega dopustovanja (reklama na e-mail) ponujala povratne letalske karte iz Singapurja do Sydneya (7 ur leta) za 150,00 € - povratni let. Leti so bili za poletje 2014, torej je potrebno le še poleteti iz Evrope za cca 600,00 € se lahko znajdeš v Avstraliji. Osebno bom v zimskem času pridno spremljal navedeno internetno stran.

Zanimiv je bil let iz Singapurja na Ko Samuo, (nakup preko Air Asia), kjer je v kompletu nakup letalske vozovnice do nekega letališča na celini (let dobro uro), cca 2 h avtobusni transfer v luko in prevoz z trajektom (2 h) na otok. Cena cca 70,00 € / osebo.

Na naših potovanjih smo bili že na trajektu iz Danske v Nemčijo, Rim-Sicilija, Trst – Krf, na Thasos in seveda Hvar, Rab, Vis, Korčula, Lastovo, Pelješac … in z gotovostjo lahko trdim »što južnije – to tužnije«. Trajekt za na Ko Samuo ni imel rešilnih čolnov, temveč velike gumenjake, ki so imeli namesto dna mrežo, tako da nisi (ne bi) bil na rešilnem čolnu na suhem, temveč v vodi. V teh toplih morjih je verjetno sonce večja nevarnost kot mlačno morje, tako da je zadeva logična.

Hotele večinoma rezerviramo preko: http://www.booking.com/. Pri izboru so nam pomembne ocene gostov, ne najemamo hotelov z oceno nižjo od 7,00. Enkrat smo uporabili: http://www.hotwire.com/, ki ponuja razkošne hotele po polovični ceni – v zadnjem trenutku. Na potovanju smo zamenjali 9 (devet) hotelov Bangkok, Ko Samua, Georgetown, Cameroon highlands, Kuala Lumpur, Malaka (2x), Johor Bahru, Singapure. Povprečno smo spanje plačevali 60,00 € / dan, odvisno od lokacije in naporov srfanja, je vključeval zajtrk. Pomembna izbira je bila, da ima free WI-FI (načeloma vedno zadovoljni) in plačilo s kartico. Najdražji hotel (hostel) je bil v Singapurju, cca 85,00 € za 4 in skupinska kopalnica – s skromnim zajtrkom. V Johor Bahru-ju, ki je Malezijsko predmestje Singapurja smo imeli dan prej za manj denarja (70,00 €) razkošen 2 sobni apartma, 80 m2, z dvema spalnicama, dvema kopalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in razkošnim samopostrežnim zajtrkom z ogromno izbiro. Ter najbolj romantičnim pogledom potovanja – direktno iz spalnice.

Vsi hoteli so bili čisti, varni, z klima napravami, v polovici njih je bil tudi hladilnik. V kopalnicah je poleg mila, šampona, bibo palčk (ne vedno) tudi zobna ščetka (ne vedno) in minimalna zobna pasta – enako lani na Kitajskem. Na forumih se azijski popotniki pritožujejo, če ni zobnih ščetk v kopalnici hotela. Vsi WC-ji so imeli z leve pripomoček za umivanje, seveda tudi papir, ki ga načeloma ne smeš metati v WC (enako kot Grčija, Turčija..). Toalete so v azijskem svetu čiste. Najbolj umazan WC smo našli na trajektu in javni WC pred indijskim templjem.

 

WC-ji na trajektu so »čučkalice« ki so dvignjeni nad nivo za cca 40 cm, torej stopiš na školjko in počepneš. Zato mi (nam) je jasen znak ki je v določenih »normalnih« WC (takšnih kot jih uporabljamo doma) prepovedoval da stopiš (in počepneš) na školjko.

Poleg letal (6 letov) podzemnih železnic v večjih mestih in hoje, smo najeli tudi avto. Avto smo najeli preko http://www.billiger-mietwagen.de/, ki je eden cenejših ponudnikov – posrednik za lokalne najemodajalce. Najemi avtov v tujini so vedno poglavje zase. Priporočeno je, da že od doma zavaruješ vse. Prav tako je potrebna kavcija zavarovanja (zopet kartica). Mednarodnega vozniškega dovoljenja nisem potreboval (ga nimam). Z avtom smo najeli tudi Garmina.

Doživetja?

Tri tedensko potovanje je izziv. Vidiš druga mesta, države, ljudi, običaje … Spoznavaš nove kulture in opazuješ življenje v drugi državi. Uživaš. Vidiš da je svet velik in širok, kljub temu, da v internetni dobi živimo v globalni vasi in smo oddaljeni le klik. Potovanje te zasvoji, toda z veseljem se vrneš domov in opaziš da je Slovenija lepa, čista, varna in prijazna država – takšna naj ostane brez razprtije levi-desni … tema za drugačne razgovore.

Svet je lep, in mi smo tu da delamo po najboljših močeh ter spoštujemo drug drugega in druge kulture . Da živimo. Za vse ostalo je Evrocard J.